31. marec 2010

29. marec 2010

Prebava in srce -> srčna prebava?

Organizem se je odločil za praznjenje škodljivih snovi v srcu. Te snovi so se celo noč poslavljale od tistih 'boljših' in se navsezgodaj zjutraj odločile za dokončen odhod. Pobrale so kovčke in šle po dolgem predoru do želodčne votline. Tam so jih sprejela jetra, ki so vse tiste škodljive, strupene snovi pripravile na izločanje. Želodec jih je poslal naprej do čutila za izločanje (?), ki je organizem privedlo do tega, da je dvignil rit in kolikor hitro je mogel prišel do stranišča. Zaradi prevelike količine stvari, ki si ne zaslužijo biti v srcu, se je prebava ponovila še veliiiikokrat.


Torej, moje počutje bo kmalu boljše (optimistične misli?) 
Sicer pa tudi če ne bo kmalu, vredno je potrpeti za zdravje srca.



Rekla bom samu ;


                      FUJ!

27. marec 2010

Ljubljana, dež in 'nakupovanje'

Danes sem hodila po lublani. 
Neki kao šoping, čeprou ni biu šoping, ampak je blo samu eno ogledovanje cunj.
Nekako nisem bla razpoložena za nakupovanje.
No ja, zjutraj sem še bila, potem pa, ko sem prišla do BTC-ja sem na steni zagledala napis: 'PAMETEN POSLUŠA GLAVO, NEUMEN POSLUŠA SRCE'. 
Stavek me je nekako 'zadel'. V dobrem smislu. 
Ni se mi dalo probavat cunj, raje sem opazovala ljudi. Eni so bili nasmejani, iz njih je kar sijala energija, drugi so si nadeli resen izraz, zdelo se mi je, kot da jih nakupovanje obremenjuje. Spet drugi so bili s partnerjem, stari ali mladi, videla se je sreča, ljubezen. 

Ko sem stopila ven in opazila,da močno lije dež, mi to ni pokvarilo dobre volje. Hodila sem po dežju, v sami jopici. Po laseh so mi padale kaplje, ampak to me ni motilo.
Nato sem želela poklicati mami naj me pride iskat, ampak ravno v tistem trenutku mi je crknil telefon. hvala bog!
Šla sem k najbližji trgovini, ki je bil Kik in prosila za telefon. Prodajalka mi je hotela pomagati, to se ji je videlo, ampak imajo nek čuden sistem, da lahko kličejo samo določene številke. Tako sem šla do naslednje trgovine in tam dobila telefon.
Ko sem potem čakala zunaj (spet na dežju) me je opazila prodajalka iz kik-a in me prišla uprašat, če sem dobila telefon.
Marsikoga bi to zmotilo, ampak meni se je zdelo fajn.
Na svetu so še vedno dobri ljudje! 



24. marec 2010

Olivier Messaien

jutri mam referat o njem, pa še njegovga imena ne znam zgovort. 
Kje je fora da ma ta Oliver umes še i, da rata Olivier. 
in Messaien (učitlca je prebrala Mesjen)
ampak kako se pol to sklanja? 
Predstavila vam bom francoskega skladatelja Olivierja Mesjena? 
Ah, moj priimk je še dobr. 
Ime pa itak.
Ko sm bla še mejhna sm se zmer tok prtožvala nad imenom, in sm usak dan najedala mamici  naj mi spremeni ime. 
Ampak se je pol neki spremenil in sm vzljubila svoje ime :D in zdej mi je ušeč!

Torej, ta Olivier, me ubija!
Za govort mam samu 2 minute, ker nismo pr slovenščini, da bi mogl 10 minut nakladat (kot je rekla ga. Silvija)...AMPAK, jst se ne morm skoncentrirat in se piflat to besedilo napamet. Povrh useh problemov z izgovorjavo mi še skos po glav hod This is real, this is me... 
ja vem, življenje je dandanes težko. HAHA!




aja, Manca in usi k greste u Pariz, lepo se imejte in veliko se smejte! :D

 

 Olivier ma vas rad! (Metka pa tut)

22. marec 2010

21.3. - začetek pomladi. Yes!
Okej, nebom se pritoževala nad vremenom, pač bo že pršu čas, ko bo tut slovenija enkrat obsijana s soncem mal dle kot samo dva dni. 
Premalala si bom sobo. Upam, da kej prej kot med glavnimi počitncami. 
Rada bi mela lepo sobo. Tako, da se bi dobr notr počutila. Pol bi se mi mogoče dalu kej bol učit.

 Mal prej sm jela mafine. Stari, NJAMI!



Now I've found who I am,
There's no way to hold it in,
No more hiding who I wanna be,
This is me...


16. marec 2010


 Ta slika se mi zdi kot življenje, ki je polno odločitev.
Ene so bolj pomembne za nas, druge manj. 
Veje so kot poti. Težke, polne ovir. Pa vendar so vse premagljive. 
Imajo nek konec, ki je lahko dober ali slab.

Pred mano je/je bila odločitev, ki bo jutri zapisana na papir. 
Ali je pravilna ali ne, nemorem vedeti.
Vem pa, da sem izbrala tisto, kar se mi zdi najboljše zame. 
SPLOŠNA GIMNAZIJA!
jutro:)
ura je 6.00 in jst pišem blog. 
ja, tut jst ne vem kaj mi ni jasnu xd
sej bi ga že učer napisala pa nam ni delou net..
torej, v soboto je biu en ČUDOVIT dan. 
šla sm na sprehod, ki se je razvleku u 2 urno občudovanje narave...

13. marec 2010

Spet tistu. 
Tist občutek, ki ga ne znam opisat.


Rabm musko in mir, da se zderem in dam use vn iz sebe.
Rabm samoto.
Rabm energijo.
Rabm...Ne, nč druzga ne rabm.
Lahku bi napisala, da rabm nov mobitel (ker je 
zdejšn že čist iz mode), nove cunje(moda se zelo hitro spreminja), 
alkohol(ni več sreče brez alkohola), cigarete(preženejo vse nepopolnosti),
itd.
AMPAK NE !
kaj mi bo u življenju nucalu, da bom mela dobr mobitel, da se bom dobr oblačila, 
da bom pila in kadila samo zato, ker preprosto ne znam uživat brez tega?
Nevem kam gre ta svet. 

ALO? Sreča ni v stvareh, sreča je v dobrih ljudeh! (pa še res je)

ah, bom drugič o tem... grem se učit-.-

12. marec 2010

Ja, vem, pač nism zdržala.

Za mano je zelo žiučen teden, ubistvu dan bi se lahko reklo. Dons sm pisala 2 testa. In to predmeta, pri katerih si morm dvignt oceno.
Po slovenščini sm misnla, da bom znorela. Nebom rekla, da bo dobru če bo štiri, ker hočem pet! Med testom, je bla ena naloga, ki se je usem ( no, skoraj usem) zdela nerazumljiva in zelo težka. Naša predraga učiteljica pa je na kakršno koli uprašanje odgovorila : Ne vem. Vau, nisem se mogla zadržat in sem rekla : Zakaj pol sploh ste učitlca, če nič ne veste?!
Po koncu ure sem se dobesedno vrgla po tleh. Kako? Skočila sem u zrak in se prepustila in ob tem prletela ob tla z uso silo, posledica tega pa je bila, da sem se pol še 1 uro držala za roko, ker me je tako bolela. 
Po malci sem pisala še angleščino. Dobru da je henglca (sm hotla napisat z veliko začetnico, pa ni vrednu) zamudila in mi s tem odžrla 10 minut testa. In zdej vem, kaku lušnu je pisat med ljudmi, ki ne morjo bit sekundo tih. Zgubila sem žiuce in nism mogla več nč napisat, dobila me je pr plonkanju ( še zmer nevem kaku je to možno, ker me je u celem lajfu samu ona dobila, pa sm preplonkala fuul.) Jst upam da bo ŠTIRI, ampak itak to ni možno, tako da upam da bo TRI!  fak, bom mela pač angleščino tri. 

ahh, ta vikend mi prou pride. 


Jst bi hitr valeto, konc šole in poooooooooočitnce. 
Pa po en stran ja sredno, po drugi pa ne, ker bo treba spet garat 100 na uro, še bol kot v osnovni.

8. marec 2010

 Lahko bi zletela in ujela svoje sanje, lahko bi se dvignila na njih vse do neba... :) 

Izhajala bom iz enga maila, ki se mi zdi zelo zanimiv.

Ali  veš , da imajo tisti, ki na prvi pogled izgledajo  zelo močni,
v bistvu zelo občutljivo srce in so  zelo ranljivi ?

 Ali  veš , katere tri besede je najtežje izreči ?
- Ljubim  te, Oprosti mi in Pomagaj  mi
Ljudje  ki jih izgovorijo to resnično potrebujejo in  občutijo moč teh
besed. To so ljudje, ki jih moraš spoštovati in ceniti.

 Ali  veš , da se tvoja pomoč drugim vedno vrača dvojno?

Ali  veš , da je lažje napisati nekomu, kaj čutiš , kot  pa da bi mu
to povedal v obraz? Ampak ali veš , da  te besede pomenijo veliko več,
če jih poveš v  obraz?

Ali  veš , da lahko uresničiš vse svoje sanje, da se  lahko zaljubiš,
postaneš bogat, ostaneš zdrav, če  verjameš v svoje sanje?


Ampak a je to res? 
ja, s prvimi štirimi dejstvi se strinjam, zadnje pa mi da mislt.
A je sploh možno, da bi se mi uresničile najbolj neumne sanje, o katerih lahko resnično samo sanjam?
Ne morem si predstavljati, da bi se to kar res zgodilo.
Potem sanje nebi ble več sanje, ampak realnost. Realnost pa je kruta. 
Čeprav so tudi marsikatere sanje. Če sanjaš, da te nekdo umori, mislim da nebi blo ravno fajn če bi se to res zgodilo. 
 Torej; Morda res verjamem temu, ampak včasih je bolje samo sanjati.


7. marec 2010

:)

YEAH :D
Ratalu mi je ;D
torej, od četrtka do danes nisem bla nič na kompu. 
in sploh ga nisem pogrešala.

Prepričala sem se o tem, da je bolje uživati v dobri družbi, kot pa sedeti doma za računalnikom.
Od petka popoldne do danes sem bila v ŠAP. 
mel smo se dejansko FAJN :)


In ušeč mi je, da so okol mene še veseli ljudje, ki oddajajo pozitivno energijo in s tem osrečujejo ljudi okoli sebe. 


Dosegla sem (skupaj z Mirjam) nekaj,kar mi veliko pomeni. Dva dni sem gledala osebo, ki se sploh ni nič smejala, potem pa sva danes z Mirjam se odločili, da jo bova skušali pripraviti do nasmeha (takega preprostega, iskrenega)... in sva jo gledale in ko naju je pogledala se je nasmejala. WAU ;D







Pa še nekej, spet sem spoznala 2 osebi, ki sta ful podobne enim drugim. To se mi zdi ful dobr in upam, da bom kdaj spoznala osebo, ki je men tako 'na ful' podobna. 

 


mladost ni več samo norost, mladost je več, čutim....

3. marec 2010

Odločitev

Preveč časa preživim na računalniku. in zato sem se odločila, da se za 5 dni odpovem internetu, usaj msnju, facebooku in bloggerju. 
Zakaj sem izbrala ravno ta termin... ker se moram jutri učiti na ful, ker sem uprašana zgodovino. in zato ker grem u petek popoldne do nedelje v ŠAP (šola za animatorje-pomočnike) Jst predvidevam, da nam bo lušno!


TOREJ LJUDJE, se slišmo (beremo) v ponedeljek, ali pa mogoče že v nedeljo zvečer :)

uživajte ;*

2. marec 2010

Jaz sem totalna živčna razvalina. No... sem bila.
Ko sem pršla iz šole (ubistvo že po poti domov) sem norela, ker nisem mogla stisnt šamr maticu. In pol je še davor u jajca dubu kr sm bla taku jezna XD (ups) 
Pol sem se šla učit. Ja itak. 
pač ni blo nobenga doma in sem bla na kompu.
1 uro, 1 uro pa pou, 2 ure.... SUPER EJ -.-
pol sem brala neko revijo v kateri so Murphijevi zakoni in piše, da je vedno lahko še slabše.
(sej ne da sem se mela prilko prepričat dons)
moja živčnost se je stopnjevala.
u trgovini (ja trgovino mamo) sem se nekej pogovarjala z delavkam in pol kliče eno mož in je una tako ponorela, da smo usi okol ratal živčni. in jst sm seveda umes jim računala (ker je men to tako lušno) in sm use narobe nardila. In pol prleti oči dol in se začne drt kje sm jst. In pol sm bla usa živčna, ker  ne bom ob 20.00 u postli, ker sm prejšno noč čula do pounoči, ker so upil po bajt in nism mogla spat. In z mami smo mogle jit še u Krško. Ura je bla pa pol osmih. In midve gremo proti avtu in jst zaprem vrata za sabo in ker mamo taka vrata da od zunaj ne morš notr pridet sem mogla jit okol po kluč. In pol gremo mi2 da bomo šle in se prpelemo do rampe in začnemo iskat dalinc. Sej ne da ga ni blo -.- In pol kliče še oči in me nap*zdi. In pol sm mogla jit še po fotoaparat gor, in ga še naučit kaku se slika in pol smo se končnu odpelale. Po poti do Krškega smo se še 100x spričkale in pol sm se celo spametvala, da sm uzela u roke en pameten cd in začela nabijat musko. biu je od novih fosilou, in dejansku so mi pomagale, da sm nehala bit živčna. In sm se drla za dobra stara vremena pa take... :D in sm se odločila da bom 'prenorela' današnjo noč. In sm šla pod tuš in sm se DRLAAAA. In sm pršla izpod tuša in sm se še kr DRLAAA :D In zdej nism več  živčna. 
In ne, ne grem še spat. DRET SE GREM !


P.S. vem, da je bedna objava.