5. junij 2010

Spomini :)

Kje je smisel, da ves čas spreminjamo našo razredno predstavitev? Z Mirjam sva že čisto navdušene nad stvarjo, potem pa malo bol pomisliva. Kako bi to sploh izpadlo? Kljub temu, da bi se imeli mi fajn, bi izpadli čudno? In danes sva spet vse spremenili. Upam, da tokrat zadnjič :)

Med drugim sva danes obujali tudi spomine;
-Urša, Mirjam, Mojca, Metka- 7. razred











-Gardaland, september 2009
-Laura, Metka, Mojca, Urša
-safr xD








- Gardaland 
- hahaha, sočna malica
- nočte vedt kaj smo pol naredle s tem sadjem xD








- TMS Bistra, Maj 2010
- A-jevke; Metka, Julija, Mojca, Sara, Mirjam







- September 2009?
- Metka in Urša
- HA HA! :D

3. junij 2010

Šala mala, velik hec!

Moje razpoloženje je ta teden na vrhuncu! Vrhunec doživljata dobra in slaba volja.
Poskušam uživati v vsem; v matematiki (lahko se pohvalim, da danes celo nisem bila kazensko pred tablo), v dežju, v pogovoru z našo razredničarko.
Ampak, ko že misliš, da gre ljudem na boljše, spet ugotoviš da so še vedno isti. In to mi pokvari še tako dobro voljo. A se lahko sploh na koga še zanesem? 

Včerajšnji dan mi je bil prav poseben. Z Mirjam sva imeli dan za kreganje. Ne med sabo, ampak z drugimi. Seveda je šlo za kreganje v šali. Proti koncu pouka pa sva se še med sabo. Spet za hec. In ugotovitev dneva je: Kregaš se samo s tistimi ljudmi, ki ti nekaj pomenijo in jih imaš rad! :)
Popoldne sva spet delali za valeto. Postaja že naporno. Ampak uživava v tem. Nebi omenjala, da je moja tipkovnica že čisto boga in črke sploh več ne primejo, saj sva jo s svojim pretiranim smehom popackali z jagodami, sladoledom itd.
Zvečer pa me je oblila prijetna utrujenost, tako da sem se po vsem napornem dnevu odpravila k moji predragi, že pogrešani postelji.

Izjava dneva: Šala mala, velik hec :D 

31. maj 2010

Čudež?

Pozdravljeni! - a se še komu zdi ta pozdrav/nagovor čuden?
Brala sem svojo prejšnjo objavo. in obupavam sama nad sabo. Obljubila sem, da grem na atletiko, pa sem zbolela. No mogoče je pa to bolje zame- kot pravijo, Bog naredi kar je prav.
Pa smo pri tem. BOG. Zadnjič sem bila priča razgovoru o Bogu. No ja, neke vrste priča- o pogovoru sem izvedela po tem, ko se je končal. 
Dve strani. Ena verjame v Boga, druga se iz tega norčuje. 
Pravzaprav ima vsak pravico do svoje odločitve, ali bo verjel ali ne.
Zdi pa se mi napačno, da zaradi svojega neverovanja zbadaš nekoga, ki veruje. 
V Boga ali kogarkoli ali karkoli.

V petek sva s prijateljico doživeli nekaj čudovitega. ČUDEŽ.
O tem ravno ne bi govorila, ker je še prezgodaj za to, ampak res super je bilo. Tisti obraz... oh, super res! AAA!
Ona je šla potem z mano domov, da bi delali za valeto. In ko sva hodili in naglas razmišljali o tem, da Bog ali kdorkoli je že tam zgoraj vedno naredi kar je za nas prav, je na naju padla kapljica dežja. Samo ena- no dve, če pomisliš, da na vsako od naju. Potem pa nič več. Nič več sledu. Samo čudovit občutek. Sreča!