Spomini :)

Kje je smisel, da ves čas spreminjamo našo razredno predstavitev? Z Mirjam sva že čisto navdušene nad stvarjo, potem pa malo bol pomisliva. Kako bi to sploh izpadlo? Kljub temu, da bi se imeli mi fajn, bi izpadli čudno? In danes sva spet vse spremenili. Upam, da tokrat zadnjič :)

Med drugim sva danes obujali tudi spomine;

-Urša, Mirjam, Mojca, Metka- 7. razred

-Gardaland, september 2009

-Laura, Metka, Mojca, Urša

-safr xD

- Gardaland 

- hahaha, sočna malica

- nočte vedt kaj smo pol naredle s tem sadjem xD

- TMS Bistra, Maj 2010

- A-jevke; Metka, Julija, Mojca, Sara, Mirjam

- September 2009?

- Metka in Urša

- HA HA! :D

Šala mala, velik hec!

Moje razpoloženje je ta teden na vrhuncu! Vrhunec doživljata dobra in slaba volja.

Poskušam uživati v vsem; v matematiki (lahko se pohvalim, da danes celo nisem bila kazensko pred tablo), v dežju, v pogovoru z našo razredničarko.

Ampak, ko že misliš, da gre ljudem na boljše, spet ugotoviš da so še vedno isti. In to mi pokvari še tako dobro voljo. A se lahko sploh na koga še zanesem? 

Včerajšnji dan mi je bil prav poseben. Z Mirjam sva imeli dan za kreganje. Ne med sabo, ampak z drugimi. Seveda je šlo za kreganje v šali. Proti koncu pouka pa sva se še med sabo. Spet za hec. In ugotovitev dneva je: Kregaš se samo s tistimi ljudmi, ki ti nekaj pomenijo in jih imaš rad! :)

Popoldne sva spet delali za valeto. Postaja že naporno. Ampak uživava v tem. Nebi omenjala, da je moja tipkovnica že čisto boga in črke sploh več ne primejo, saj sva jo s svojim pretiranim smehom popackali z jagodami, sladoledom itd.

Zvečer pa me je oblila prijetna utrujenost, tako da sem se po vsem napornem dnevu odpravila k moji predragi, že pogrešani postelji.

Izjava dneva: Šala mala, velik hec :D 

Čudež?

Pozdravljeni! - a se še komu zdi ta pozdrav/nagovor čuden?
Brala sem svojo prejšnjo objavo. in obupavam sama nad sabo. Obljubila sem, da grem na atletiko, pa sem zbolela. No mogoče je pa to bolje zame- kot pravijo, Bog naredi kar je prav.
Pa smo pri tem. BOG. Zadnjič sem bila priča razgovoru o Bogu. No ja, neke vrste priča- o pogovoru sem izvedela po tem, ko se je končal. 
Dve strani. Ena verjame v Boga, druga se iz tega norčuje. 
Pravzaprav ima vsak pravico do svoje odločitve, ali bo verjel ali ne.
Zdi pa se mi napačno, da zaradi svojega neverovanja zbadaš nekoga, ki veruje. 
V Boga ali kogarkoli ali karkoli.

V petek sva s prijateljico doživeli nekaj čudovitega. ČUDEŽ.
O tem ravno ne bi govorila, ker je še prezgodaj za to, ampak res super je bilo. Tisti obraz... oh, super res! AAA!
Ona je šla potem z mano domov, da bi delali za valeto. In ko sva hodili in naglas razmišljali o tem, da Bog ali kdorkoli je že tam zgoraj vedno naredi kar je za nas prav, je na naju padla kapljica dežja. Samo ena- no dve, če pomisliš, da na vsako od naju. Potem pa nič več. Nič več sledu. Samo čudovit občutek. Sreča!

Morje, 1.5.2010

4.maj 2010

Današnji dan je hkrati en velik polom in en supr dan.
NPZ-ji so bli težki oz. so se men zdel težki, ker sm u najlažjih nalogah vidla probleme. Ampak okej, se ne sekiram.
Potem smo punce igrale odbojko. A-jevke smo ble dost kul, glede na ostala leta.
Preden smo začele drugo igro pa me je samo zadelo. Videla sem zvezdice in padla po tleh. Bila je žoga! HA HA! Fantje so cilali gol, ampak namesto gola zadeli Metko! Ampak dost dobro prenašam bolečine in sem se po 5ih sekundah že dvignila in igrala naprej. V glavi mi je donelo ampak občutek je bil dober. Potem se je kar na enkrat ''uscalo'' iz neba. Letele smo v telovadnico in tam nadaljevale z igro.Na koncu smo celo zmagale. In to proti super ekipi naših C-jevk. 
Po končanem športnem dnevu sem ugotovila, da mi manjka 10 €. Super! Ni usojeno, da bi jaz celo enkrat oddala denar za fešto. 
Potem sva šli z Mirjam v Špar po sladoled, đus in skitles-e. Haha, kupile sva kar paket 4ih đus-ov in s tem pritegnile nekaj čudnih pogledov :D HA! Potem smo primerjali rezultate npz-jev. In pri skoraj vsaki nalogi ima vsak drugačen rezultat. Potem smo eden drugega prepričevali v svoj prav. Fora je bla, kako je naš Kuhar prepričano govoril svoj postopek: No in pride koren 72, seprav 8. Midve z Mirjam se zvijava od smeha, on pa še kar ne dojame. No, čez pol minute smo se že vsi smejali! :D




Lep dan!

Veste kaj?

Veste kaj? 

Za prvi maj sem se kopala v morju  :)

In veste kaj še?

Ta teden mamo samo en dan tapravga pouka! ZAKON!
In...In veste kaj še?
Dans smo jedl tist golaž,s katerim si je Manca hladila roko po tem ko jo je pičla osa. HA HA
In...In...In veste kaj še? 
Zjutraj sem imela čudovito budnico. Zbudile so me sanje, ki so mi dale misliti. In medtem, ko sem se premetavala po postelji, sem zaslišala KU-KU. Najprej se mi je zdelo fajn. Ampak, ko se je to prelevilo v pol urno Ku-ku-janje (?) sem obupala in se dvignila iz postelje. Nato nisem več slišala nobenega KUKU-ja. Čudno res!


Jutri pa upam, da bo zjutraj sonce, pol pa tut če toča pada mi bo čist fajn. Nameravam jit namreč peš u šolo. Po NPZ-jih pa imamo športni dan, za katerega bi bila čist vesela, če ga nebi bilo, po takšni naravni poti kot je naprimer dež!


Lahko noč.

Hej!

Že ful doug nism bla na blogerju za več kot 2 minute.

In tut na računalniku nism bla velik. Prou ponosna sm nase!

Tok fajn mi je k sije sonček :)In zato se mi skos smeje, brez posebnega vzroka.  

Jst sm čezdalje bol prepričana, da je svet lep! (vem,da sem to napisala že neštetokrat)

In te počitnce so mi KUL!Dejansko!

Zdej pa hitru grem vn na sončka, da se spet ne prlimam na računalnik in preživim cel dan za njim!

 

:D

Men je taku hecnu obujat spomine na ta dan; 

 

(trenutek prisiljene resnosti)

 

 

(crkujemo na pounu!)

:D

Kdo bi si mislu, da je učenje na sončku lahko zanimivo. 

In kakšn užitek se je valat po travi ;D


Ne dojemam da smo že sred aprila. Samu še 6x gremo u šolo in so počitnce!Pol npz-ji in potem samo uživanje. No ja, če ne omenjam, da mormo pisat še zgodovino, fiziko, angleščino, geografijo... bom rajš nehala, da si ne pokvarm veselja.
 

:)))

Zjutraj sem nočne more. Ko sem se zbudila sem se počutila bedno. 
Odločila sem se, da grem peš u šolo. Tako sem se ob 6.30 odpravila od doma. S torbo in fotoaparatom. Takoj, ko sem stopila čez vrata me je zaslepilo sonce. In ko sem nato poslušala čivkanje ptičev, sem se počutila bolje. 
Dobre pol ure sem hodila do samega Šentjerneja. (normalno 10 minut) 
Potem pa sem ob cerkvi zagledala, travo in na njej marjetice. Bile so zaprte. Ugotovila sem, da so spale. Hitro sem jih potrgala in odhitela v šolo. Z nasmehom sem stopila v šolo.
Mislim, da sem izpadla dokaj bolna, ko sem priletela za našo mizo in vsem delila tiste marjetice. Ampak upam, da sem vsaj nekomu polepšala dan :)
Dan v šoli je minil zelo hitro. Še predno sem se zavedla je bilo pouka konec. Z Julijo sva čakali Mirjam, potem pa smo šle jaz, Mojca in Mirjam na sladoled. Jagoda in čokolada. Popolna kombinacija. Odločila sem se, da grem tudi domov peš. Prišla sem malo prej.
Bila sem vesela in presenečena sama nad sabo. Čas je za spremembe. ZDAJ!
:)))

.tevs eboraN

!ojviŽ 

...jakut ej lirpa igurd 

agegurd jakisram eš mijn z ni...

!MS AAAAATEJERPS

 uder mentsrv menboran v ekrč mešip jakaZ-

(: nuf rof-

DX elaš ekslirpaovrp enžloden ejom idaraz cnokop čon olec tib algom ej rek ,eman anzej ej artseS-

*:ybyb

 

Prebava in srce -> srčna prebava?

Organizem se je odločil za praznjenje škodljivih snovi v srcu. Te snovi so se celo noč poslavljale od tistih 'boljših' in se navsezgodaj zjutraj odločile za dokončen odhod. Pobrale so kovčke in šle po dolgem predoru do želodčne votline. Tam so jih sprejela jetra, ki so vse tiste škodljive, strupene snovi pripravile na izločanje. Želodec jih je poslal naprej do čutila za izločanje (?), ki je organizem privedlo do tega, da je dvignil rit in kolikor hitro je mogel prišel do stranišča. Zaradi prevelike količine stvari, ki si ne zaslužijo biti v srcu, se je prebava ponovila še veliiiikokrat.


Torej, moje počutje bo kmalu boljše (optimistične misli?) 
Sicer pa tudi če ne bo kmalu, vredno je potrpeti za zdravje srca.

Rekla bom samu ;


                      FUJ!

Ljubljana, dež in 'nakupovanje'

Danes sem hodila po lublani. 
Neki kao šoping, čeprou ni biu šoping, ampak je blo samu eno ogledovanje cunj.
Nekako nisem bla razpoložena za nakupovanje.
No ja, zjutraj sem še bila, potem pa, ko sem prišla do BTC-ja sem na steni zagledala napis: 'PAMETEN POSLUŠA GLAVO, NEUMEN POSLUŠA SRCE'. 
Stavek me je nekako 'zadel'. V dobrem smislu. 
Ni se mi dalo probavat cunj, raje sem opazovala ljudi. Eni so bili nasmejani, iz njih je kar sijala energija, drugi so si nadeli resen izraz, zdelo se mi je, kot da jih nakupovanje obremenjuje. Spet drugi so bili s partnerjem, stari ali mladi, videla se je sreča, ljubezen. 

Ko sem stopila ven in opazila,da močno lije dež, mi to ni pokvarilo dobre volje. Hodila sem po dežju, v sami jopici. Po laseh so mi padale kaplje, ampak to me ni motilo.
Nato sem želela poklicati mami naj me pride iskat, ampak ravno v tistem trenutku mi je crknil telefon. hvala bog!
Šla sem k najbližji trgovini, ki je bil Kik in prosila za telefon. Prodajalka mi je hotela pomagati, to se ji je videlo, ampak imajo nek čuden sistem, da lahko kličejo samo določene številke. Tako sem šla do naslednje trgovine in tam dobila telefon.
Ko sem potem čakala zunaj (spet na dežju) me je opazila prodajalka iz kik-a in me prišla uprašat, če sem dobila telefon.
Marsikoga bi to zmotilo, ampak meni se je zdelo fajn.
Na svetu so še vedno dobri ljudje! 

Olivier Messaien

jutri mam referat o njem, pa še njegovga imena ne znam zgovort. 
Kje je fora da ma ta Oliver umes še i, da rata Olivier. 
in Messaien (učitlca je prebrala Mesjen)
ampak kako se pol to sklanja? 
Predstavila vam bom francoskega skladatelja Olivierja Mesjena? 
Ah, moj priimk je še dobr. 
Ime pa itak.
Ko sm bla še mejhna sm se zmer tok prtožvala nad imenom, in sm usak dan najedala mamici  naj mi spremeni ime. 
Ampak se je pol neki spremenil in sm vzljubila svoje ime :D in zdej mi je ušeč!

Torej, ta Olivier, me ubija!
Za govort mam samu 2 minute, ker nismo pr slovenščini, da bi mogl 10 minut nakladat (kot je rekla ga. Silvija)...AMPAK, jst se ne morm skoncentrirat in se piflat to besedilo napamet. Povrh useh problemov z izgovorjavo mi še skos po glav hod This is real, this is me... 
ja vem, življenje je dandanes težko. HAHA!




aja, Manca in usi k greste u Pariz, lepo se imejte in veliko se smejte! :D

 
 Olivier ma vas rad! (Metka pa tut)

21.3. - začetek pomladi. Yes!

Okej, nebom se pritoževala nad vremenom, pač bo že pršu čas, ko bo tut slovenija enkrat obsijana s soncem mal dle kot samo dva dni. 

Premalala si bom sobo. Upam, da kej prej kot med glavnimi počitncami. 

Rada bi mela lepo sobo. Tako, da se bi dobr notr počutila. Pol bi se mi mogoče dalu kej bol učit.

 Mal prej sm jela mafine. Stari, NJAMI!

Now I've found who I am,
There's no way to hold it in,
No more hiding who I wanna be,
This is me...

 Ta slika se mi zdi kot življenje, ki je polno odločitev.

Ene so bolj pomembne za nas, druge manj. 

Veje so kot poti. Težke, polne ovir. Pa vendar so vse premagljive. 

Imajo nek konec, ki je lahko dober ali slab.

Pred mano je/je bila odločitev, ki bo jutri zapisana na papir. 
Ali je pravilna ali ne, nemorem vedeti.
Vem pa, da sem izbrala tisto, kar se mi zdi najboljše zame. 
SPLOŠNA GIMNAZIJA!

jutro:)

ura je 6.00 in jst pišem blog. 

ja, tut jst ne vem kaj mi ni jasnu xd

sej bi ga že učer napisala pa nam ni delou net..

torej, v soboto je biu en ČUDOVIT dan. 

šla sm na sprehod, ki se je razvleku u 2 urno občudovanje narave...

Spet tistu. 

Tist občutek, ki ga ne znam opisat.

Rabm musko in mir, da se zderem in dam use vn iz sebe.

Rabm samoto.

Rabm energijo.

Rabm...Ne, nč druzga ne rabm.

Lahku bi napisala, da rabm nov mobitel (ker je 

zdejšn že čist iz mode), nove cunje(moda se zelo hitro spreminja), 

alkohol(ni več sreče brez alkohola), cigarete(preženejo vse nepopolnosti),

itd.

AMPAK NE !

kaj mi bo u življenju nucalu, da bom mela dobr mobitel, da se bom dobr oblačila, 

da bom pila in kadila samo zato, ker preprosto ne znam uživat brez tega?

Nevem kam gre ta svet. 

ALO? Sreča ni v stvareh, sreča je v dobrih ljudeh! (pa še res je)

ah, bom drugič o tem... grem se učit-.-