Glede na to, da sm ceu teden lenarla, sm se odločila dons dat usaj cunje prat (seveda svoje xd). Ko sem jih zbirala na kup sem občudovala vse te barve, od rumene, zelene, rdeče do modre in vijolčne. Ušeč so mi bile.
in potem sem naredila korak, za katerga bi bla čist srečna tut če ga nebi.
Dala sm prat na 30°C in u boben dala 4 lističe, ki kao usrkavajo barvo.
In zdaj obžalujem. Namreč, vse cunje so prišle ven samo v 2 barvah. Okej če prištejemo zraven še rdeče hlače v treh (zdaj vem zakaj je rdeča barva moči, saj je edina, ki je obdržala svojo barvo in je ni dala drugim) Torej, tista tako živa rumena barva je prišla ven nagravžno rjava. In še neenakomerno razporejena po oblačilih. Vijolčna pa mislm, da je kar ponosna nase. Kako je radodarna!
Ah, ja še to moram povedati; na koncu sem iz stroja pobrala še tiste 4 lističe, ki so bli usi popolnoma vijolčni!
Oh, prosim minuta tišine za spomin na tiste barve!
in še sklep: od zdaj naprej bom prala na ROKE !
28. februar 2010
27. februar 2010
♥
Tale objava je posvečena Manci. Tisti lepotici (manca, smej se), ki ma tako lepe modre učke, in tisti punci, s katero sem se mela dones super fajn.
Zjutraj sem se zbudila v sončen dan, kar je pomenilo, da grem k MANCI ;D
Poleg tega, da sem komaj čakala da bo ura štiri, sem se še učila kemijo. Potem sem nekaj ustvarjala zanjo, čeprav mi ni glih uspelo, sem vesela, da je usaj njej ušeč.
In potem sem šla, proti Beli Cerkvi ;D komej sm parkirala, že je bla na vratih :D
Kako sem bla vesela, da jo spet vidim. Šle sva na en orng doug sprehod tam okol, in se pogovarjale, smejale, nabirale mačice, se slikale, bežale pred duhovi... uglavnem, mele sva se fajn. Ubistvo sem vesela, da še obstajajo ljudje s katerimi se da normalno pogovarjati in uživati. To Manca definitivno je.
Rada jo mam. Zares.
Zjutraj sem se zbudila v sončen dan, kar je pomenilo, da grem k MANCI ;D
Poleg tega, da sem komaj čakala da bo ura štiri, sem se še učila kemijo. Potem sem nekaj ustvarjala zanjo, čeprav mi ni glih uspelo, sem vesela, da je usaj njej ušeč.
In potem sem šla, proti Beli Cerkvi ;D komej sm parkirala, že je bla na vratih :D
Kako sem bla vesela, da jo spet vidim. Šle sva na en orng doug sprehod tam okol, in se pogovarjale, smejale, nabirale mačice, se slikale, bežale pred duhovi... uglavnem, mele sva se fajn. Ubistvo sem vesela, da še obstajajo ljudje s katerimi se da normalno pogovarjati in uživati. To Manca definitivno je.
Rada jo mam. Zares.
24. februar 2010
Hujšanje
Nardila bom eno pridigo. Sama seb in še komu. Glede hujšanja.
Usi bi mel radi nevem kaku dobro postavo. Brez celulita in usega tega sranja.
Ampak to ni tako lahko. Sigurnu ma usaka ženska- razen redkih izjem- celulit. Tut tiste ful znane osebe, kot so Beyonce, Rihanna in te...(ki majo tako 'popolne' postave) Mislte,da tam ne poznajo pudra? Da si ne uzamejo časa za pudranje nog in riti?
In tiste manekenke. Boge reve. Kaj je sploh tako zanimivga na kosteh? Men osebno tiste palčke niso čist nč ušeč. Vrjamem,da njim sploh ni lahko. Odločjo se za to in pol morajo shujšat. Cele dneve stradat in jemat poživila. Fak ej, takoj bi bla manekenka -.-
btw. zadnč smo mel debato o tem in smo pršli do tega, da manekenke pojejo vato namočeno v neko omako, da ma okus in da majo občutek, da so site. FUJ
Itak pa, ljudje smo čudni, ker gledamo na druge. Joj, kako je suha, joj, kako ma dobre noge, joj, kako ma raven trebuh. Itak, da si usak želi nekaj kar nima. In se spravmo 'hujšat' in ko shujšamo 3 kile hočmo še, in hujšamo še naprej. Telo se navadi na takšno prehrano in pol mislm, da temu ni več možno rečt hujšanje. Sploh se ne čudm, da je po svetu tolk anoreksije, bulimije in tega.
Tut jst sm pretiravala priznam. U glavo sm si zabila da sem debela in pol nism mogla spremenit mnenja. In sem hujšala. Dejansko stradala sem. Lačna sm bla 4 cele dni. In pol je telo 'protestiralu'. Kr naenkrat mi je ratalu slabo, dobila sem vročino, trebuh me je boleu. In takrat sm se zavedla. Sama u seb sm upala, da bodo bolečine hitr minile. Ampak niso. Slabo mi je blo pol še 2 ure. Ne veste, kako se mi je teh 120 minut vleklu. Ves čs sm mela občutek, da bom skup pala. Ampak sem se takrat spravla jest. In sm se najedla tako kot se spodob in sm tisto dieto poslala nekam. PONOSNA SM NASE, majkemi. Sm se usaj naučila nekej.
In zdej se zavedam, da NISEM debela.
----
a si res želite tko ravn trebuh?
(ta slika je v primerjavi z drugimi dokaj normalna,zato sm jo tut dala sm)

To je DEBELOST.

Upam, da je ta objava poučna :)
Usi bi mel radi nevem kaku dobro postavo. Brez celulita in usega tega sranja.
Ampak to ni tako lahko. Sigurnu ma usaka ženska- razen redkih izjem- celulit. Tut tiste ful znane osebe, kot so Beyonce, Rihanna in te...(ki majo tako 'popolne' postave) Mislte,da tam ne poznajo pudra? Da si ne uzamejo časa za pudranje nog in riti?
In tiste manekenke. Boge reve. Kaj je sploh tako zanimivga na kosteh? Men osebno tiste palčke niso čist nč ušeč. Vrjamem,da njim sploh ni lahko. Odločjo se za to in pol morajo shujšat. Cele dneve stradat in jemat poživila. Fak ej, takoj bi bla manekenka -.-
btw. zadnč smo mel debato o tem in smo pršli do tega, da manekenke pojejo vato namočeno v neko omako, da ma okus in da majo občutek, da so site. FUJ
Itak pa, ljudje smo čudni, ker gledamo na druge. Joj, kako je suha, joj, kako ma dobre noge, joj, kako ma raven trebuh. Itak, da si usak želi nekaj kar nima. In se spravmo 'hujšat' in ko shujšamo 3 kile hočmo še, in hujšamo še naprej. Telo se navadi na takšno prehrano in pol mislm, da temu ni več možno rečt hujšanje. Sploh se ne čudm, da je po svetu tolk anoreksije, bulimije in tega.
Tut jst sm pretiravala priznam. U glavo sm si zabila da sem debela in pol nism mogla spremenit mnenja. In sem hujšala. Dejansko stradala sem. Lačna sm bla 4 cele dni. In pol je telo 'protestiralu'. Kr naenkrat mi je ratalu slabo, dobila sem vročino, trebuh me je boleu. In takrat sm se zavedla. Sama u seb sm upala, da bodo bolečine hitr minile. Ampak niso. Slabo mi je blo pol še 2 ure. Ne veste, kako se mi je teh 120 minut vleklu. Ves čs sm mela občutek, da bom skup pala. Ampak sem se takrat spravla jest. In sm se najedla tako kot se spodob in sm tisto dieto poslala nekam. PONOSNA SM NASE, majkemi. Sm se usaj naučila nekej.
In zdej se zavedam, da NISEM debela.
----
a si res želite tko ravn trebuh?
(ta slika je v primerjavi z drugimi dokaj normalna,zato sm jo tut dala sm)

To je DEBELOST.

Upam, da je ta objava poučna :)
Naročite se na:
Objave (Atom)